Kje pa drugje – diši po zemlji in nebu?
Na pogrebih. Pogrebi so vedno bili in bodo vse lepši.
Vendar jih je vse manj.
In na koncu bo ostal le še en sam:
Pogrebec, pogreb in pokopani.
Danes ti, jutri jaz, potem pa še vsi oni.
Žalost je lepa.
Ampak vse one so pa presneto lepše.
In tako je potem ostalo še dolga leta in leta.
Ampak človek se je zdramil, kot bi bil spal,
tako pokopan že vsa tisočletja,
in samo za malo je odprl svoje prečudovite oči
in se niti ni zbudil, in je samo malo videl,
in je prav ugotovil – ja, one so lepše –
in se je obrnil, v ležečem položaju,
na drugo stran, in stran od sonca,
in v senco se je bil sključil, sklonil,
in z rokami lastno si telo objel v samoti,
in je spal, kot bi spal sam kralj,
in je smrčal, kot kralj, za dva ali kar za tri,
in je tako nadaljeval, in je kar naprej spal
skozi ves dopoldan in še malo
v dan naslednjega dne.
Žalost je lepa.
Ampak vse one so pa presneto lepše.
Kje pa drugje – diši po zemlji in nebu?
ECCE HOMO
Sorry, this needs to repeat (I'm a Cockatoo)
Pardon madam, se ponavljam kot Papika (od Anton Pečnik)
(ko ze disi po pomladi)
Kje pa drugje – diši po zemlji in nebu?
Na pogrebih.
Pogrebi so vedno bili in bodo vse lepši.
Vendar jih je vse manj.
In na koncu bo ostal le še en sam:
Pogrebec, Pogreb in Pokopani.
P, P, P, Pappiggaaaaa!
Danes ti, jutri jaz, potem pa še vsi oni.
Žalost je lepa.
Ampak vse ône so pa presneto lepše.
In tako je potem ostalo še dolga leta in leta.
Ampak človek se je zdramil, kot bi bil spal,
tako pokopan že vsa tisočletja,
in samo za malo je odprl svoje prečudovite oči
in se niti ni zbudil, in je samo malo videl,
in je prav ugotovil – ja, ône so lepše –
in se je obrnil, v ležečem položaju,
na drugo stran, in stran od sonca,
in v senco se je bil sključil, sklonil,
in z rokami lastno si telo objel v samoti,
in je spal, kot bil bi spal sam kralj, v tihoti,
in je smrčal, kot kralj, za dva ali za kar tri,
in je tako nadaljeval, in je kar spal
skozi ves dopoldan in še malo
v dan naslednjega dné.
Žalost je lepa.
Ampak vse ône so pa presneto lepše.
Kje pa drugje – diši po zemlji in nebu?
Dedicated to all friends of Anton Pečnik and Milos (sorry to hear): Matjaz Mlakar Mihaela Ranc Gregor Mlakar Iztok Hirtl-Baldi Simona Kerš Sebastjan Grilc Verhovnik Srecko Neva Neva Kamenik Andrej Kwaky Kovačec Tatjana Dragićević Rahela Mačič Valentin Svetec Marja Škvorc Tomaž Pačnik Pop Bar Ajda Prislan Meta Pešl Šater Irena Šumah (itd) *
od Papige do Papige, prav vsem, prav malo, in onim drugim malo več, in enim, nam, en manj, en več, ampak nič več in niti nič manj, za vsaj malo več, vsaj malo manj. Zdaj pa ponovi! Hvala Anton Pečnik za vse Papige kar jih je kdaj bilo zivelo in jih se bode.
I NAVALITE SUTRA! <3 DA SE JEDE I DA SE PIJE OD ZIVOTA JEDNE PAPIGE SA DVIJU SLOVA. TACKA UNTERSCHRIFT