… pa pripovedujem hčerki o Gauguinu in češ, kako je po borznem zlomu, ko mu je posel spodnesel, zapustil ženo in svojih pet otrok ter odšel v Tahiti…
Njegova najbolj ljubljena hčerka, ki jo je tudi velikokrat upodobil, pa je trpela… verjetno ne samo ona, a… Aline je umrla pri 20. letih za pljučnico. Potem je bilo baje Gauguinu žal, ampak…
Ko sama zrem v fotogafijo Aline me stisne v srcu, ker še kako dobro vem, kaj pomeni, ko oče zapusti otroka, ki ga prej povzdiguje kot princesko…
Žal na takšne očete gledam z nekim prezirom, no s precejšnim prezirom…
On:
hvala. 5 otrok si je morda tezko predstavljati brez oceta. spomnim se na samorastnike. in boj na poziralniku.
Polona L. ja. se spominjam otrok. in teh ni malo. in izkusenj pravtako ne. in ne da se, na noben nacin, odkupovati ljubezni z umetnostjo. ceprav je to mogoce, da je debatirano. ampak pri realni izkusnji ni kompromisov. in hvala za izrazito postavko.
ima ta gaugin nekatere poteze, ki sploh niso cloveske. in so razvajene. in po casu iz katerega je, je potrebno izrazititudi figuraliko teh pragozdov in njih povrsnih simfonicnih urizoritev osladne pateticnosti, izhajajoce iz raznoraznih naslad, hedonisticno skritih pod raznimi viktorijanskimi, puritanskimi, in krscansko zrelimi patetikami v zlorabo statusa, otrok in splosno kuture humanizma. saj ni cloveka ki bi bverjel, da je to ali temu namen umetnosti. samo patoloska kompenzacija preslikanega dejstva. in hvala za vaso zgodbo. ne da bi bil v nasprotju z gauginovo pomembnostjo za slikarstvo, npr, ampak, izrazit primer obupa.
in da dodam, moski si zasluzi kar mu pripade. in pripade mu najhujse. naj bo preklet! zenski pa to ne pripade, ceprav to potem ona trpi, moski pa ne. kako je s tem?
Ona:
**** ***** zaradi moje izkušnje ne morem ceniti človeka, ki lastne otroke zavrže, pa lahko dela še tako veličastno delo… pa spet, Gauguin je bil sejalec otrok tudi v Tahitiju… in daleč od poslanstva biti oče. Njegove obrazne poteze so surove, a to ne pomeni, da imajo vsi očetje, ki zapustijo otroke takšne poteze.
Mene osebni je presunlo, da je ob ločitvenem postopku, moj nekdanji partner namenjal le lastni hvalospev svojemu delu in hladno izrekal, da ne bo imel rednih stikov s hčerkama in se odpovedal skrbništvu. To me je tako šokiralo, da niti besede nisem mogla izreči. Me je zaznamovalo, ker sedaj na samo umetnost gledam skozi prizmo, kakšen je zares ta umetnik kot človek.
On:
Polona L. hvala. to je dejansko izkusnja, ki prizmo postavi v stanje resnicnega prosevanja barv in hvala. ja, slisal sem mnogo taksnih zgodb, zal, in se ti opravicujem, da se je kaj takega sploh kdaj zgodilo, in se posebej se opravicujem izkusnji otrok, ki so ob tako nemilostnem pocetju, ali obnasanju njih ocetov vse premnogokrat direktno, apmak se posebej globoko prizadeti,in zaznamovani. zelo tezko je to razumeti ker ni na nivoju vsakdanje izkusnje in presega meje vsakrsne umetnosti, kar seveda ne pomeni, da umetnosti ne vkljucuje, ampak je bolj kot klic, kakor klin, kakor tujek, in ost v srce cloveskega, in ga je mogoce s tem pristopom vsaj do neke mere razumeti, ce je to mogoce, in morda odstraniti, ampak vtisa pa ne, in ne umetnosti, in ne neposredne izkusnje. tako da, hvala, res, za zgodbo. in hvala za prispevke. mnogo dobrega
Ona:
Ūroš W Stern verjetno sem preveč iskrene in odprte narave. A morda prav to rešuje tudi moji hčerki, ker se o vsem odprto pogovarjamo. Tudi, da jima pripovedujem o življenju drugih umetnikov. In tebi lepo…
On:
Hvala Polona. Samo tako je mogoce sploh ziveti z umetnostjo. Ker ce tega pripovedovanja umanjka, potem umetnosti vec ni. Je samo ena kruta maceha in nje usoda 🙂
hvala se enkrat. Neizmerno. In najlepse pozdrave. In pridi na popoldanski obed, ce te zanima, 22 januarja od ene treh naprej bo, do 6h popoldan, pri Radhe Govinda, ce imas cas. Tam bo tudi nekaj otrok in zraven bo tudi moj kengurujcek. Zna biti zabavno. Hvala in lp.