Dead End South, She Went. I Followeth

Edina razlika med prostorom in casom je ta, da se v casu, in skozi cas, ne moremo zaletavati sami s seboj. V prostoru je to mogoce.

Ampak prostor, ki ga v dimenziji casa zaposedamo je tista instanca casa, ki se utelesa in po utelesenju tudi ubeseduje. In ker v casu trki niso mogoci, ker je prostora toliko vec kot si prostora sploh lahko predstavljamo, tako tudi 'samarjenje samega sebe' ali 'samokritika' niso mogoce, pa kolikor bi ze dusa zelela 'samariti' ali 'osebnost' pocutiti nesrecno za sabo ali za preteklim casum ali v prihodnjem 🙂

Tisti Cas

Ker tisti cas, tako zelo lep cas, ki je v minevanju, je ves cas, kar ga je in ker tistega casa, ki se ga smatra kot 'bivanjski' ni dokler vsega 'casa' ni, in dokler 'usoda' casa ni izpopolnjena, in tako 'pogledi' nazaj in 'pogledi' naprej v realnem casu tudi ne pomagajo, ker, ne pozabimo, v casu ni trcevanja, v casu smo mi, kot 'mi', kakor 'jaz' tako tudi 'ti' in 'smo' v vsej svoji celoti. Ampak, prepoznanje celote je posveceno v casu, ne v prostoru, in ne v dimenziji tako-zvanega prostora, ki niti ni prostor, ampak je cas, v celoti.

V presekih casa pa ja, je ena dimenzija telesnosti, ki nam mogoce 'pomaga' prepoznavati dimenzije 'jaza', kot dimenzije 'identifikacije', kot usposabljanja, po telesnosti tega bivanjskega preseka, v tako imenovane dimenzije prostora, in za temi dimenzijami, kot prepoznavnimi s 'cutili preseka' in za tem prostorom prepoznavanja vse ostale oblike 'razlicnosti' ali 'enakosti', simpatij in asimptomaticnosti.

Zato ti recem "Drzi se punca. Ne glede na to kako hudo je, je bilo ali naj bo se bo. Ti si v celoti neizmerno lepa, in kolikor se bos ze se zelela 'samariti' ali 'kritizirati', bo mogoce sluzilo le eni prepoznavnosti in to bos spoznala, nedolgo, in nisi dalec, sploh ne dalec od tega." Ljubimo te. Vsi!" ❤ ❤ ❤

Stop me! Please

I just can't stop and something doesn't allow me to stop. And that seems will continue. No matter how much I do beg it to stop. And it will just go down, as it seems to be going, down south. Going down. No matter that I just bought all their albums, it's not enough.

The albums aren't enough nor they are enough. Not the songs, nor the words. Nothing is ever enough. You are my sunshine! And that will be down south, and to hell! Can't object anymore. Let open those blood stained doors wide up. Something's coming!

Posveceno Katarina Keček, Umetnost zavijanja z očmi
#dimenzijecasa #dimenzijejaza #clovekvprostoru #hrepenenjeduha #peoplearestrange