Kdo je ta možakar, po imenu Dare Seitl, resnično ne vem. In kot pravijo, me pravzaprav 'ne briga'. Ampak, ker sem prejšnji teden, in do zdaj sploh drugič, izvedel za drugo pozitivno mnenje o njem, in o 'njiju', pa lahko rečem samo eno:
Od tega možakarja, pa kdorkoli že ta možakar je, želim in pričakujem samo eno - da podpiše preprost dokument z naslovom 'Sporazum o Odpovedi Neuvedenemu Dedovanju'.
Želim, da to preprosto podpiše. Da to naredi kot odrasla oseba. V naslednjih dveh tednih. Pri notarki Anici Cresnik na Ravnah n/K. To želim. Ker tega ne morem zahtevat. In enako vam bo povedal ali povedala vsaka notarka ali notar, odvetnik, zastopnik, socialni delavec, celo policist, da: "Nimaš pravice vplivati na odločitve drugega človeka.". Čeprav ne znajo odgovoriti zakaj je prav-za-prav temu tako, si pa resnično jemljejo pravico do uveljavljanja le-tega.
In se s tem strinjam. Ker ne vem, kdo ta človek je. In sem izvedel, zdaj drugič, da je preprost in da je menda 'v redu'. In si ne jemljem pravice. Ampak mu dajem vso pravico, da to podpiše. In da je potem zadeva rešena. In da je Ad-Acta. In da je popucano. In da popuče za sabo. In da popuče pred sabo. Če to zna. Če ima kaj jajc. Če je možakar. Če se zna dokazat.
Nima jajc.
Ampak če se ne zna, se ni za sekirat. Za take primere imamo sekiro. Sekiro je lahko vzeti v roke. In imamo drva, da se jih cepi. Polno drv. In pomocnike. Da cepijo, dokler se sekiri ne zlomi štil. Če ima kaj jajc. Če je možakar. Ker kdo to sploh je, nimam pojma. In se mi to zdi čisto v redu.
Se opravičujem za vnovičen izpad. Ampak če niti notarji, niti tisti, ki so pri notarjih, in niti vsi drugi ne vidijo in nočejo videt, potem vam povem, da ja, take imamo. Takole, javno. In vse je lepo in prav. In tako naj bi tudi bilo. Ker tako izgleda. Seveda. Pozdrav.