Uršlja Gora, 1669m nadmorske višine, je zadnja iz Karavanške skupine in zaključuje karavanški greben z razgledom čez osrednjo, Koroško dolino, in čez njen kot razbitojajčni horizont.
Menda. In menda enako velja za okoli Božiča, enega leta 1971, ko sem bil 'menda' tam na vrhu te gore spočet.
Predvidevam da se je spočetje prizadejalo v nočnih urah, in ker so zimske ure rade temne tam tudi kaj hitro, takoreko č v nekem priljudnem, določenem času. Menda so jedli kislo zelje, in to imam še vedno rad.
In imam sliko. Ampak ne tukaj. Ne še. Slikca pride, ko se vrnem.
Nihče tega dejansko ni vedel, je pa moj oče za svojega časa rad govoril o tem. In to mi je potem sedlo, ker je imelo svoj razlog, poleg ostalih, da sem bil potem po tej gori tudi imenovan, še toliko bolje. Drugo je pa potem tista malo daljša zgodovina.
Potem sem bil pa 9 mesecev kasneje rojen v obliže-daljni bolnišnici. Slovenj Gradec, ali Vindišgradec, kakor mu pravijo. V bistvu nikoli ni bil del tiste sanjske Koroške, ampak vendar, koneckoncev je postal celo administrativna enota. Ne vem če je to še, in to niti ni vazno. Vindišgradec torej. Kar je pa potem že povsem druga zgodba.
In ne glede na resničnost podatkov se to ne bo spremenilo. Naše gore so ljudje. In njih sonce še vedno sije.
* priložen video pa sem našel čisto slučajno in zelo hitro, ker ne bi rad poudarjal sončnega vzhoda pred zahodom, in ker mislim da imata iste pravice oba.
Hvala.