WWIII, the Magnificient

Extracts from those you can trust: Deus ex machina, stari prijem za čudežne rešitve silno zamotanih zgodb je kajpak še vedno v uporabi, le da si privzema nove in nove preobleke, češ kot da to ni to. Film je zanj idealen poligon. Nadaljevanke mi znajo biti všeč, saj omogočajo potreben čas, da se pove tudi velika in kompleksna zgodba. Potovanja skozi čas me izredno zabavajo. Recimo, v sedanjosti se je nekaj katastrofalno zapletlo, pa je treba skočiti nazaj v preteklost za primeroma pol stoletja in preusmeriti tok zgodovine, tako da se le ta lahko odvije v neko prijaznejšo smer. Vsega seveda ni mogoče postoriti v eni sami sezoni, saj je z zgodbo veliko snemanja, pa tudi zavleči se zna. Tako gledaš eno sezono in se z igralci dodobra seznaniš. Na drugo sezono je pač treba počakati, ker se še snema, ali se pa še ne, ampak se bo enkrat. No, slednjič le pride ven! Razveseliš se, da boš spet videl svoje junake, ki so zaradi misije, ki jim je bila naložena, morali napraviti časovni preskok, iti torej za tistih pičlih petdeset let nazaj v preteklost. Gledaš torej te znane igralce v tej na novo nastali preteklosti in ugotavljaš, da so se vmes kar opazno postarali.

"Jota za privezat dušo. Privošči si kanček sreče od preprostosti življenja. Ne ženi se za ničemer. Naj se kolo vrti v prazno, dokler se ne ustavi samo od sebe." ~ Ivan Črnič